Ocenjevanje dobrih estrihov

Merila za ocenjevanje dobrih estrihov

Vsaka stavba ima stene, streho in najmanj en konstrukcijski element, ki je podlaga talne površine. Medtem ko je potreba po skrbnem projektiranju, izvedbi ter izboru materialov in konstrukcijskih elementov za stene, streho in nosilno konstrukcijo poda splošno priznana oziroma obvezna, ne moremo enako trditi tudi za tlake. Kljub sodobnim pripomočkom za načrtovanje in izvajanje vseh vrst talnih oblog se srečujemo s številnimi pritožbami zaradi kakovosti izvedbe, ki od nas zahtevajo veliko časa in stroškov.

Mnoge napake se kažejo že pri izboru materialov, izdelavi mešanic, tehnologijah vgradnje talnih podlag, njihovem dimenzioniranju in pripravi za polaganje zaključnih talnih oblog.

Naslednja težava je obvladovanje stanja dozorelosti, vlažnosti in temperature podlage, predvsem pa ravnotežnega razmerja z relativno zračno vlago v okoliškem prostoru glede na izbrano zaključno oblogo.

Ob vsem naštetem se pojavljajo pritožbe tudi zaradi nestrokovnega izbora in nanosa predpremazov, izravnalnih mas in lepil za polaganje zaključnih talnih oblog. Velika pomanjkljivost je tudi pogosto nepoznavanje sistemov vzdrževanja talnih oblog.

Da bi pripomogli k večji tehnični kakovosti estrihov, smo se leta 2003 s sodelovanjem strokovnjakov projektantov, izvajalcev in kontrolorjev kakovosti tlakov lotili ocenjevanja cementnih estrihov za pridobitev znaka kakovosti v graditeljstvu (ZKG). Projekt so podprli GZS, Pomurski sejem in več ministrstev (MZT, MGD in MOP). Nadaljeval se bo tudi v prihodnje, z njim pa želimo prispevati k dvigu gradbeno-tehnične kakovosti izvedbe cementnih estrihov.

Terminologija in osnovni pojmi

Estrih je tankoslojni ploskovni gradbeni element, debeline nekaj centimetrov, ki je izdelan iz projektiranega materiala in se neposredno polaga na nosilno podno konstrukcijo ali pa posredno na vmesno ločilno in izolacijsko plast tako, da lahko prenese predvideno obremenitev. Uporaben je kot tla, nanj pa lahko polagamo različne zaključne talne obloge. Pri pravilni sestavi tal estrihi zmanjšujejo jakost udarnega zvoka in izboljšujejo toplotno izolativnost. Če je v estrihe vgrajeno talno gretje, pripomorejo tudi k enakomerni porazdelitvi temperature.

Estrih se lahko uporablja neposredno kot tlak ali pa je na njem še ena plast, ki je po možnosti vgrajena sveže na sveže ali lepljena. Površina estriha mora biti ustrezno obdelana za polaganje izbrane podne zaključne obloge.

Beseda estrih prihaja z nemškega govornega območja in je skrajšana zloženka »End-Strich«, kar pomeni zadnjo roko pri zaglajevanju površine tlaka.

Terminološko pri nas cementni estrih pomeni zemeljsko vlažen beton, pripravljen s kamenim agregatom z maksimalnim zrnom dmax = 4 ali 8 mm.

Zaradi visoke poroznosti oziroma zmožnosti slabe zgoščenosti zaradi zemeljsko vlažne oziroma trdo plastične konsistence se pri betonu estrihov normalno dosegajo prostorninske mase od 1600 do 2300 kg/m3 in razred betona MB ≤ 25 MPa (večinoma od MB 15 do MB 20, pri industrijsko pripravljenih suhih mešanicah od MB 20 do MB 30 Mpa).

Taki betoni se večinoma vgrajujejo s »putzmeistri« ali ročno. Zaglajevanje površine poteka z motornimi gladilci (helikopterji) ali ročno. Pri zemeljsko vlažnih betonih je zaradi trdo plastične konsistence proces odstranjevanja ujetega zraka (praznin) iz sveže vgrajenega betona zelo težaven in posledica tega je, da ostane v betonu več kot 3 odstotke por. To pomeni slabšo tlačno trdnost, ker vsak odstotek zraka pomeni od 3- do 5-odstotno zmanjšanje trdnosti in tudi doseženo nižjo prostorninsko maso.

Z nižjo prostorninsko maso pa se zmanjšujeta adhezijska trdnost in sodelovanje cementne matrice s klasično armaturo oziroma, kar je še pomembneje, z mikroarmaturo ter povečuje poroznost betona, ki je ugodna za izsuševanje in sprijemljivost izravnalnih mas ali lepil.

Razvrstitev estrihov

Po uporabljenih vezivih in klasičnem (mokrem) sistemu polaganja ločimo naslednje glavne vrste estrihov

• estrihe na osnovi cementa – cementne estrihe (agregati, cementi, voda in dodatki), ki jih nanašamo v debelinah od 30 do 80 mm;
• samorazlivne estrihe na osnovi kalcijevega sulfata – anhidritne estrihe (voda, estrih, mavec, agregati in dodatki), ki jih nanašamo v debelinah od 25 do 70 mm;
• izravnalne mase – polimerno cementne nanose (cement, dodatki, fini agregati in polnila), ki jih pri debeloslojnih nanašamo v debelinah od 5 do 30 mm, pri tankoslojnih pa v debelinah od 1 do 10 mm;
• izravnalna nasutja – stiroporna (polistirenska), perlitna in druga nasutja, ki jih nanašamo v debelinah od 25 do 160 mm;
• estrihe na osnovi magnezijevega klorida – magnezitne oziroma ksilolitne estrihe (MgO, MgCl2, voda, agregat in barvila), ki jih nanašamo v debelinah od 10 do 30 mm;
• estrihe na osnovi polimerov – polimerne estrihe (agregati, polimeri in dodatki), ki jih nanašamo v debelinah od 10 do 50 mm;
• estrihe na osnovi bitumna – asfaltne estrihe (bitumni, agregati in dodatki), ki jih nanašamo v debelinah od 30 do 80 mm.

Cementne estrihe kot najpogostejšo vrsto razvrščamo glede na

• naleganje na nosilno podlago,
• povezavo s spodnjim slojem,
• njihovo konstrukcijo,
• kakovost strjenega betona estriha,
• prostorninsko maso,
• zrnavostno sestavo,
• vgradljivost in konsistenco betonske mešanice,
• njihovo ojačitev (armiranje),
• mesto izdelave in
• posebne namene.

Od navedenih vrst cementnih estrihov bi zaradi njihove obsežnosti podrobneje razčlenili le prve štiri

a) po naleganju na nosilno podlago:

• estrih na tamponu (na tleh),
• estrih na etažni plošči,
• estrih na montažni predizdelani etažni plošči in
• estrih na elastični podlagi (zvočni in/ali toplotni izolaciji);

b) po povezavi s spodnjim slojem oziroma podlago:

• vezni estrih (estrih brez ločilnega sloja),
• estrih na ločilnem sloju in
• plavajoči estrih na ločilnem elastičnem sloju (izolaciji); sem sodi tudi estrih s talnim ogrevanjem;

c) po konstrukcijski zasnovi:

• enoplastni estrih in
• večplastni estrih;

d) po kakovosti strjenega betona:

• trdnostni razred (C) po ENV 1992-1-1, tlačna trdnost C 12/15, C 16/20, C 20/25, C 25/30, C 30/37 in v nekaterih primerih tudi več,
• upogibna trdnost pri normalnem betonu od 3 do 7 Mpa (večinoma od 4 do 6 Mpa).

Izdelava in uporaba cementnih estrihov

Cementni estrih je tankoslojni cementni, armiranocementni ali mikroarmiranocementni konstrukcijski element, izdelan iz cementne malte iz cementa, mineralnega agregata, vode ter po potrebi z dodatki sredstev in mineralov za izboljšanje kakovosti estriha.

Uporablja se povsod, kjer se zahtevajo trdnost, odpornost proti obrusu oziroma obrabi, nedrsnost, lep videz, odvajanje statične elektrike, trajnost, preprosto vzdrževanje in tako naprej.

Brez naknadnih preplastitev (razen sveže na sveže) se uporablja v kletnih prostorih, delavnicah, garažah, skladiščih, tovarniških prostorih, na zunanjih površinah …

Z naknadnimi preplastitvami pa se uporablja v stanovanjski gradnji, za poslovne in pisarniške prostore, trgovine, kot nosilna plast za parket, keramično ali tekstilno oblogo, polimerne preplastitve in drugo.

Plavajoči cementni estrih je plošča, ki mora biti dovolj toga na upogib, da omogoča enakomerno porazdelitev obtežbe na podajno podlago (izolacijo). Izdela se na ustreznem zvočnoizolacijskem sloju tako, da je ločen od horizontalnih in tudi vertikalnih konstrukcij in instalacij (sten, stebrov, cevi, prebojev) z ločilno dilatacijo (rego), izpolnjeno s primernim elastičnim materialom, kot sta polistiren ali penjeni polietilen.

Plavajoči cementni estrih se izvaja v stanovanjskih, poslovnih, šolskih, bolnišničnih in drugih javnih prostorih, kjer mora biti zagotovljena ustrezna udobnost bivanja, zlasti kar zadeva zvočno izolacijo.

Plavajoči cementni estrih se skupaj s podajno podlago uporablja predvsem za izolacijo proti udarnemu zvoku. Skupaj z nosilno konstrukcijo, podajno podlago in podno oblogo pa zagotavlja določeno izolacijo pred zvokom v zraku in ima tudi iskano (zahtevano) toplotno prevodnost. Delno lahko s plavajočim estrihom izravnavamo odstopanja od ravnosti nosilne betonske konstrukcije, kar se pogosto zgodi in je tudi težava.

Plavajoči cementni estrih in elastična podlaga morata biti obravnavana skupaj, njune zahtevane lastnosti pa so:

primerna podlaga za zaključne talne obloge,

zvočna in morda tudi toplotna izolativnost.

Merila za ocenjevanje

Standardna merila tehnične kakovosti

Mehanske in fizikalne lastnosti

Mehanske lastnosti

Upošteva se SIST EN 13892-1 in 13892-2.

Modul elastičnosti estriha

Modul elastičnosti estriha je zelo pomemben ob deformacijah pri obremenitvi. Sposobnost podlage, da prevzame deformacije brez razpok, je določena z modulom elastičnosti.

Pri plavajočih estrihih je modul elastičnosti odvisen od debeline, sestave in načina obdelave ter mora znašati od 20.000 do 25.000 Mpa.

Pogoji zvočne in toplotne izolacije

Glavni namen plavajočega cementnega estriha je, da skupaj s podajno podlago zadosti zahtevam veljavnih predpisov po zvočni in toplotni izolaciji medetažnih konstrukcij (Pravilnik o zvočni zaščiti stavb, Ur. l. RS, št. 14/1999, in Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. l. RS, št. 42/2002).

Pogoji zvočne izolacije

Zvočna izolacija konstrukcije proti udarnemu zvoku (SIST ISO 140-6, SIST ISO 140-7, ISO 140-8).

Dinamična togost izolacije pod cementnimi estrihi (DIN 18560-2).

Izolacija pred zvokom v zraku ISO 140-4, SIST EN 20140-9:1997).

Pogoji toplotne izolacije

Plavajoči cementni estrih mora skupaj z nosilno konstrukcijo in podno oblogo izpolnjevati pogoje, določene v standardih SIST 1025, SIST EN 12207, SIST EN 832, SIST EN ISO 10211-2, SIST EN ISO 14683, SIST ISO 9836, SIST EN 1027, SIST EN 12524, SIST EN ISO 10211-1, SIST EN ISO 13789, SIST ISO 6946 in SIST ISO 9972.

Splošne lastnosti in merila kakovosti

Ravnost površine izvedenega estriha mora izpolnjevati zahteve podnih oblog. Definirana je z odstopanjem ravne letve od zaglajene površine, če jo položimo na estrih v katerikoli smeri.

Tolerance ravnosti

Dopustna odstopanja ravnosti so odvisne od medsebojne razdalje mernih točk, to je od mest, kjer nalega letev na površino estriha. Navedene so v predlogu JUS U.F3.004 oziroma v DIN 18202. Tolerance so naštete v preglednici:

Kontrola ravnosti

Ravnost površine se mora kontrolirati pred polaganjem naslednjega sloja – obloge. Pripombe je treba dati takoj. Ob nesoglasju dokončno zaključenih podov se mora kontrola opraviti najpozneje pri predaji, da bi se čim bolj izključil vpliv deformacij, ki je odvisen od časa. Izbira postopka kontrole se prepušča tistemu, ki jo izvaja. Od meje mernih napak kontrole mora biti zagotovljeno manj kot 10 odstotkov tolerance.

Ravnost estriha oziroma enakomernost debeline

Ravnost estriha se ne more obravnavati ločeno od ravnosti nosilne betonske podlage. Možna večja odstopanja ravnosti nosilne betonske ali druge podlage se ne smejo izravnati s plavajočim estrihom, temveč se morajo na podlagi popraviti posebej.

Debelina

V spodnji preglednici so navedene najmanjše priporočene debeline estrihov glede na razred trdnosti, obremenitve in izolacijo.

Cementni in še posebno plavajoči cementni estrihi se izdelujejo v debelinah od 3,5 do 8 cm (navadno od 4 do 6 cm) kot podlaga za razne vrste podnih oblog, ki same ne izpolnjujejo pogojev obrabne odpornosti, protiprašnosti in zvočne izolacije (parketi, keramika, iglane preproge, PVC, linolej, guma …).

Pri lepljenih oziroma monolitnih estrihih na nosilni podlagi (brez ločilnega sloja) so debeline ob ustrezni trdnosti lahko tudi le 2 cm. Izolacije, ki so debelejše od 30 mm, zahtevajo povečanje debeline estriha za najmanj 5 mm.

Pri stanovanjski gradnji mora debelina estriha, pri enakomerni koristni obremenitvi do 2,0 kN/m2, ustrezati minimalni dimenziji 25 mm pri veznem estrihu in 30 mm pri estrihu na ločilnem sloju. Pri koristni obremenitvi nad 2,0 kN/m2 pa je treba ustrezno povečati tudi debelino estriha. Pri estrihu s talnim ogrevanjem se mora debelina estriha gibati od 35 do 60 mm nad cevjo talnega ogrevanja, kar je odvisno tudi od trdnostnega razreda oziroma namembnosti estriha.

Pri izdelavi tlakov se lahko uporabijo tudi estrihi drugačnih trdnosti, kot so določene v preglednici mehanskih pogojev, vendar je treba zadostnost dokazati s preiskavami.

Če želimo skrajšati čas sušenja estriha, izvedemo minimalno debelino estriha, ki je statično še dopustna.

Prostorninska masa

Prostorninska masa normalnega estriha lahko nekoliko niha, odvisno od prostorninske mase uporabljenega agregata, razmerja med agregatom in cementom ter prostornine oziroma vsebnosti zračnih por. Pri običajni izvedbi, to je pri uporabi presevne krivulje na območju A in B (območje 3) – JUS U.M1,057, po 7. in 9. členu PBAB/87 – se mora prostorninska masa gibati od 1,85 do 2,1 kg/dm3. Pri bolje »zalitih« oziroma zgoščenih in estrihih višjega trdnostnega razreda je ta lahko tudi precej višja (2,3 kg/m3).

Gladkost površine

Poleg ravnosti mora površina estriha imeti tudi ustrezno gladkost, ki mora ustrezati zahtevam določenih vrst podnih oblog. Gladkost mora biti takšna, da ni opaznih sledov glajenja. Omogočiti mora strokovno neoporečno izvedbo podne obloge z največ 0,60 kilograma izravnalne mase na kvadratni meter. Po sodobnih smernicah naj bi se polagala neposredno na površino cementnega estriha.

Dopustne deformacije (poškodbe)

Plavajoči cementni estrih z najmanjšo zahtevano tlačno trdnostjo, na primer 20 Mpa, se ne sme opazno deformirati oziroma razpokati, če je izpostavljen koncentrirani obtežbi 7 kN na površini 20 cm2 (p = 3,5 Mpa).

Dopustne so manjše razpoke (risi oziroma napokline) na površini estriha (tudi če ni bil izpostavljen obremenitvi), če:

• so strokovno sanirane (na primer z epoksi smolo),
• estrih izpolnjuje druge pogoje: trdnost, ravnost in gladkost.
• Na površini so dopustne tudi manjše pore, če estrih izpolnjuje preostale pogoje.

Izsušitev in nega estriha pred polaganjem podnih oblog (parketa)

Strjevanje estriha mora trajati vsaj 3 tedne (razen pri uporabi posebnih veziv), preden se površina prekrije s podno oblogo.

Skrbno negovanje estriha je potrebno prvih 10 do 14 dni. V tem času mora biti estrih zavarovan pred prehitrim izsuševanjem. Prostori morajo biti zaprti, okenske odprtine zastekljene ali prekrite s PVC-folijo, da se prepreči prepih.

Za navadne estrihe te vrste (navedene debeline in gladkosti površine) običajno ne potrebujemo posebne nege na površini, vendar z mokro nego lahko rešimo precej možnih težav in še pripomoremo h kakovosti. Pri tem je treba upoštevati dane razmere.

V času strjevanja je treba estrih zavarovati pred vsakršno uporabo (hojo, prevozi, odlaganjem gradbenega materiala, montažo instalacij …).

Protokolarna merila kakovosti površin za finalne obloge (izvedba na kraju samem)

Dovolj trdna in neprašna

Trdnost površine preverimo z udarcem s kladivom in razenjem z ostrim predmetom, prašenje pa z razenjem z ostrim predmetom.

Poroznost

Pred lepljenjem podlag moramo obvezno preveriti poroznost površine, ker porozne podlage vpijajo vezivo iz lepila (zlasti pri disperzijskih lepilih). Najpreprostejši je preskus z meritvijo časa izginjanja kapljice vode, ki jo kanemo na površino:

• zelo porozna površina: kapljica vode se vpije takoj oziroma v manj kot minuti,
• normalno porozna površina: kapljica se vpije v minuti,
• neporozna površina: kapljica vode ostane na površini več minut.

Razpokanost

Pri estrihih nastanejo predvsem tako imenovane plastične razpoke, in sicer zaradi tehnološkega krčenja kot posledice prehitrega izsuševanja cementne malte ali koncentracij nateznih napetosti pri zmanjšanju tlorisnega ali tudi prečnega prereza. Če so manjše (lasne) in nepravilno razporejene, lahko ostanejo, če pa so večje, jih je treba ustrezno sanirati.

Ravnost

Glej merila pri splošnih pogojih.

Gladkost

Glej merila pri splošnih pogojih.

Vsebnost preostale vlage

Pred lepljenjem ali prostim polaganjem finalnih oblog je treba obvezno preveriti vsebnost preostale vlage v podlagi, ki ne sme presegati vrednosti, določene v standardih ali/in priporočilih za posamezne materiale.

Če vsebnost preostale vlage v podlagi presega mejne vrednosti, se lepljenje oziroma polaganje talnih oblog ne priporoča. V takem primeru je treba počakati na izsušitev ali se lotiti prisilnega izsuševanja ali površino pred vlaženjem pripraviti z ustreznimi materiali in postopki.

Meritev vsebnosti vlage lahko opravimo s CM-aparatom, elektronskim merilnikom ali gravimetrično. Zaradi zanesljivosti meritev je najbolje kombinirati eno izmed metod z gravimetrično metodo.

Čistost površine

Nečistoče na podlagi lahko povzročajo težave pri lepljenju in slabe rezultate lepljenja, zato je treba nečistoče, vse nevezane delce in ves prah obvezno odstraniti.

Detajl zarezane navidezne dilatacije z zapolnitvijo s plastičnim profilom, ki se v rego zabije po zarezanju betona

Merila dobre gradbene prakse

Potreba po opredeljevanju tehnične kakovosti estrihov pri stanovanjski gradnji, gradnji poslovnih objektov in objektov družbenega pomena je, zlasti zaradi neštetih poškodb in pritožb zaradi kakovosti, nenehno prisotna, in to tem bolj, ker do zdaj na tem področju nismo imeli tako rekoč nobene regulative. Na trgu se z razvojem družbe in standarda vse bolj pojavljajo težnje po višji in celo nadstandardni kakovosti, ki je vezana na večjo kakovost bivanja ob razumnih stroških in čim manjšem obremenjevanju okolja.

Da bi poleg standardnih zahtev pripomogli k razvoju znanj in kakovosti izvedbe estrihov, smo se lotili projekta Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), katerega osrednji namen je razvoj meril dobre gradbene prakse na področju tehnične kakovosti izvedbe estrihov. Ta projekt se tudi lepo vključuje v projekt razvoja meril za ocenjevanje tehnične kakovosti stanovanjskih stavb TKSS v okviru ZKG.

Oblikovanje podlag za ocenjevanje tehnične kakovosti izvedbe estrihov smo izdelali na podlagi standardov in priporočil za izvajanje estrihov, predvsem pa na podlagi izkušenj in poznavanja najpogostejših napak pri njihovem izvajanju. Trenutno se merila še razvijajo, čeprav smo poskusno že ocenjevali kar nekaj objektov in predvsem izvedbo estrihov prvega dobitnika znaka kakovosti podjetja Burger, s. p., Strojni estrihi & prevozi, iz Domžal.

Merila dobre gradbene prakse (DGP) smo razdelili na splošna merila za vrednotenje ter podrobna merila za vrednotenje in ocenjevanje, ki jih izdela ocenjevalna komisija.

Splošna merila imajo razpoložljive točke za posamezen element linearno razdeljena tako:

Pri vrednotenju splošnih meril se upoštevajo:

• splošni opisi meril,
• tehnične in druge lastnosti na podlagi merjenj, preskušanj, analiz in drugega – skupina podatkov,
• tehnične in druge lastnosti na podlagi merjenj, preskušanj, analiz …,
• vrednostna analiza,
• učinkovitost in kakovost procesov.

Glede na vrsto elementa vrednotimo tudi stalnost kakovosti, statistično vrednotenje rezultatov, trende izboljševanja, obseg razpoložljivih podatkov glede na pomembnost njihovega spremljanja, učinkovitost procesov, pristop in njegovo sistematičnost, aktivnost izboljševanja kakovosti, preventivne ukrepe, razširjenost usmeritev za kakovost, opis in dokumentiranost procesov (v skladu z zahtevami ISO 9000, ISO 14000).

V okviru podrobnih meril za vrednotenje in ocenjevanje, ki jih izdela nevtralna skupina strokovnjakov s predmetnega področja, navajamo nekatere najpomembnejše.

Komisijski ogled rezultatov opravljenih del:

• skladnost izvedbe s tehnično dokumentacijo,
• poročila o doseženi skladnosti s projektno tehnično dokumentacijo,
• skladnost rešitev izvedbe s tehnično dokumentacijo in navodili proizvajalcev,
• pravilna izbira rešitev glede na tehnično-tehnološke, geometrijske in fizikalne pogoje,
• natančnost izvedbe in reševanje detajlov,
• sekundarni – nevidni rezultati opravljene storitve.

Priprava delovnega procesa:

• pregled popisa del in tehnične dokumentacije z obveščanjem o
• pomanjkljivostih,
• pregled objekta, predizmere in kontrola podlage,
• pregled objekta, izdelava predizmer (če je treba), pregled pogojev za izvedbo, kontakti in sodelovanje z izvajalci drugih del na objektu pred opravljenimi deli in po njih,
• priprava ponudbe s terminskim planom,
• načrt detajlov, tehnologije izvedbe in opis tehničnih zahtev,
• organizacijski in tehnični ukrepi zagotavljanja kakovosti.

Obvladovanje izvedbe storitve:

• potrebna pripravljalna dela,
• izvedba estrihov: pogoji za izvedbo,
• pravilnost izvedbe estrihov,
• izvedba ali popravilo detajlov,
• izvedba fugiranja dilatacij,
• zaščita sveže vgrajenih oziroma strjujočih se estrihov,
• dela po izvedbi estrihov.

Nadzor izvedbe:

• sprotni (lastni) nadzor,
• sprotni (zunanji) nadzor

Nagrade in potrdila:

• domače nagrade in potrdila,
• tuje nagrade in potrdila.

Učinkovitost in kakovost procesov:

• razvoj in načrtovanje,
• organizacija in potek razvoja nove storitve ter izvedenih procesov,
• razvojni dosežki in izboljšave storitve,
• udeležba na izobraževalnih in predstavitvenih seminarjih,
• spremljanje razvoja materialov in tehnologij izvedbe.

Obvladovanje poslovnega sistema

Nabava materialov in obvladovanje podizvajalcev

Kontrola in preskušanje

Prodaja in servisiranje

Strategija in voditeljstvo

Zadovoljstvo kupcev

Vpliv na družbo in okolje

Finančni in poslovni uspeh

Sklep

S pripravo podlag za ocenjevanje tehnične kakovosti izvedbe estrihov želimo zapolniti potrebo po merilih za kakovostno klasifikacijo oziroma razlikovanje dobrih in slabih estrihov ter pomagati pri spodbujanju znanja in razvoja, želje po kakovosti in sledenju novostim. V okviru projekta ZKG – Izvedba cementnih estrihov (ICE) bomo nadaljevali delo in verjamemo, da bomo doslej pripravljena merila lahko še izboljšali ter vsaj delno pripomogli k spodbujanju dobre gradbene prakse in doseganja meril, ki jih bomo postavljali s sprejemanjem novih evropskih standardov.

Zdeslav Jamšek, univ. dipl. inž. grad., Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o.